Max Born
Max Born | |
---|---|
Rojstvo | 11. december 1882[1][2][…] Vroclav, Kraljevina Prusija[d], Nemško cesarstvo[1][4][…] |
Smrt | 5. januar 1970[1][2][…] (87 let) Göttingen[1][6][7] |
Državljanstvo | nemški Rajh[d] Združeno kraljestvo[8] Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske |
Poklic | fizik, matematik, akademik, univerzitetni učitelj, pisec nefikcijskih del, teoretični fizik, znanstvenik |
Podpis |
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Max Born je bil edini sin Gustava Borna in Margarete Kauffmann. Po materini strani je bil tudi stari oče pevke in filmske igralke Olivie Newton-John.
Končal je gimnazijo Kralja Wilhelma. Študiral je na univerzah v Wroclawu, Heidelbergu in Zürichu. V tem času je spoznal veliko uglednih znanstvenikov in matematikov, med njimi Kleina, Hilberta, Minkowskega, Rungeja, Schwarzschilda in Voigta.
Leta 1909 so ga izvolili za profesorja na Univerzi v Göttingenu, kjer je delal do leta 1912 in se preselil na Univerzo v Chicagu. Leta 1919 je, potem ko je nekaj časa služil v nemški vojski, postal profesor na Univerzi v Frankfurtu, leta 1921 pa v Göttingenu.
Elektronskim in drugim snovnim valovom je pripisal verjetnostno, statistično naravo. Lego elektrona na določeni orbitali v atomu je, na primer, opisal z verjetnostjo, da tam najdemo elektron, namesto s točno določenim tirom kot v Bohrovem modelu atoma. Zelo podobno je tudi proučeval značilnosti kristalov.
Leta 1933 je moral zaradi prihoda nacistov na oblast, zapustiti Nemčijo. Do leta 1953 je živel v Združenem kraljestvu, nato pa se je vrnil domov.
Leta 1954 je »za temeljne raziskave v kvantni mehaniki in še posebej za statistično interpretacijo valovne funkcije« skupaj z Bothejem prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118513621 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ Z. Czapla Linear Birefringence in Diisopropylammonium Bromide Crystal // Ferroelectrics — Taylor & Francis, 2014. — Vol. 462, Iss. 1. — P. 70-73. — ISSN 0015-0193; 1563-5112; 1026-7484 — doi:10.1080/00150193.2014.890878
- ↑ Gilman S. L. Are jews smarter than everyone else? // Mens Sana Monogr. — Medknow, 2008. — Vol. 6, Iss. 1. — P. 41-47. — ISSN 0973-1229; 1998-4014 — doi:10.4103/0973-1229.34526
- ↑ Deltete R. J. The End of the Certain World: The Life and Science of Max Born, the Nobel Scientist who Ignited the Quantum Revolution // Ann. Sci. — Taylor & Francis, 2009. — Vol. 66, Iss. 3. — P. 433-436. — ISSN 0003-3790; 1464-505X — doi:10.1080/00033790801919629
- ↑ M. Born Über Quantenmechanik // Zeitschrift für Physik — Springer Science+Business Media, 1924. — Vol. 26. — S. 379-395. — ISSN 0044-3328 — doi:10.1007/BF01327341
- ↑ NNDB — 2002.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Rojeni leta 1882
- Umrli leta 1970
- Nemški fiziki
- Nemški matematiki
- Nemški akademiki
- Nemški Judje
- Britanski fiziki
- Britanski matematiki
- Britanski akademiki
- Angleški Judje
- Nemški Britanci
- Judovski znanstveniki
- Diplomiranci Univerze v Heidelbergu
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Člani Kraljeve družbe
- Člani Pruske akademije znanosti
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Prejemniki Hughesove medalje
- Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
- Predavatelji na Univerzi v Chicagu
- Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni
- Predavatelji na Univerzi Duke
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Veterani prve svetovne vojne
- Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni
- Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije
- Nemški univerzitetni učitelji
- Britanski univerzitetni učitelji